Ni lepšega, kot opazovati otroke, kako se podijo po mestu, našemljeni v svoje najljubljše junake in prisluhniti njihovemu smehu. Tako nedolžni in tako prisrčni. Nekateri še dobro ne vedo kaj je pust, vendar jih to nikakor ne moti. Oblečeni so v svoje junake in vsaj en dan v letu je lahko tisti dan, ko se lahko počutijo kot oni. Vse je še lepo, ko so mladi. Starejši pa pozabljamo na ta običaj. Ne, da ga ne praznujemo več, vendar ni več v nas tiste otroške razigranosti, da bi se našemili in za svoje maske vložili nekaj več truda. Bil sem na sobotni pustni povorki in sem bil prav razočaran. Vse je bilo v stilu aktualnih političnih dogajanj. Ali naša domišljija res ne premore več kot cigane, janševe vlade in slovenskega morja? Mislim, da. Le prebuditi jo moramo in se vsaj za pusta počutiti kot otroci in uporabiti otroško domišljijo, ki se skriva nekje globoko v nas...
Če koga zanima, kako sem pa lani preživel pust v Markovcah pa lahko klikne sem
Oznake: Reportaže
