Hitim proti peronu. Moram oditi. Drugam. Vseeno kam, samo da grem. Nekam drugam, brez cilja. Če sem predolgo na istem kraju me vse preveč utesnjuje. Moram oditi. Ko se premikam se lahko sprostim. Všeč mi je občutek, da grem, vendar čutim strah, ker ne vem kaj lahko tam pričakujem. Vseeno mi je, samo da grem....
Oznake: Splošno
