... že jaz sedim pred računalnikom in razmišljam. Razmišljam o najinem prvem nenavadnem »srečanju«, zapletih okoli najinega kontakta, nato končno o resničnem srečanju, pošiljanju sms-ov do zgodnjih jutranjih ur, prvem zmenku, poljubu... Kje je že tisti čas? Daleč. Ali pa tudi ne. Kakor za koga. Vendar štiri leta le niso kar tako. Vsaj za najina leta ne. V tem času sva že veliko doživela. Veliko lepih trenutkov, ki se jih vedno rada spominjava. Tudi kakšen slab dan se je že pripetil v najini zvezi. Vendar takšnih ni veliko. Oba sva človeka, ki ne iščeva konfliktov, če pa že nastanejo, jih poskušava rešiti na kar se da miren način. Tako se raje smejiva. Smejiva se šalam, ki so morda smešna le nama. Šalam, ki jih razumeva samo midva. Saj veš, midva sva teater, v katerem je smešno le nama. In tako naj tudi ostane. Morda se najde kdo, ki nama ne privošči te sreče, vendar se s tem ne smeva obremenjevati. Nadaljujva, kar sva začela in ne pustiva, da naju kdo prekine!
Za vse tiste, ki ne veste, zakaj ta objava, danes namreč s punco praznujeva četrto obletnico najine zveze.
Aja, Vesna oprosti, ker ti nisem povedal, da sem dal novo objavo:P
Oznake: Splošno
