Napišem nekaj vrstic in zopet izbrišem. To traja že dva dni. Ko sem začel razmišljati o pisanju tegale prispevka sem bil zelo razburjen. Na enem blogu sem namreč prišel v rahel konflikt in ravno današnji praznik se mi je zdel dobro izhodišče, da razjasnim svoje menje o naši ljubi domovini. Bolj kot o Sloveniji sem se želel opredeliti na Slovence. Potem sem vso stvar malo prespal. Razburjanje je počasi ponehalo in cel prispevek sem želel, kot radi rečemo, zaviti v celofan. Prvi prispevek, ki je bil resnično kritičen in bi se marsikdo počutil užaljenjega, sem izbrisal in začel s pisanjem novega. Zopet sem začel razmišljati... Če bom vse skupaj povedal preveč indirektno, ga tisti, katerim je ta prispevek namenjen ne bodo razumeli. Tako sem se odločil, da napišem nekaj vmes. Med prvim in drugim prispevkom. Danes se moram razpisati. Moram. Moja nacionalistična žilica mi ne da miru, da ne bi na današnji praznik zapisal, kar mi leži na duši.
Vsi vemo, da je bil 23.12.1990 izveden plebiscit, na katerem se je odločalo o prihodnosti naše države. Na današnji dan pa so bili znani rezultati – plebiscita se je udeležilo 93,2% volilcev, za samostojno Slovenijo pa je glasovalo 88,2%. Lepo. V državi, v kateri je vrelo, so Slovenci stopili skupaj in pokazali enotnost. Tako na današnji dan praznujemo državni praznik Dan samostojnost in enotnosti. Sledil je odcep iz Jugoslavije, vojna in tako dalje. Takrat pa se je tudi začelo – afera z orožjem, kjer so si nekateri napolnili svoje žepe z milijoni DEM, tajne listine, Depala vas, afere, tranzicija, Evropska unija, Nato... Vse to je pripeljalo do današnjega dne. Afera z orožjem, pri kateri se naši voditelji na vse pretege trudijo, da se pomete pod predprogo in zaradi katere po vsej verjetnosti še nimamo določene meje s sosednjo Hrvaško, še ni razrešena. Slovenci pa se čedalje manj tudi spominjamo na našo enotnost in suverenost. Bom v tej objavil izpustil naš vstop v Evropsko unijo, ker je zame to drugo poglavje, ki ga na tej točki ne bom odpiral, niti ga ne moremo jemati tako z levo roko. V tej objavi bom izpostavil en proces, ki ga doživljam v naši državi. Poimenoval ga bom proces balkanizacije. Da kar na začetku povem, ne bom govoril o Balkancih, temveč ostajam kritičen do Slovencev!!! Do Slovencev, ki čedalje bolj postajajo hlapci in se sramujejo lastne kulture in se nad njo zgražajo in je čedalje manj priznavajo. Začel bom pri glasbi. V današnjem času je zelo popularna jugo turbo folk glasba. Vrti se praktično v vsakem lokalu in vsi norijo ob njej. Ok, vsak posluša kar mu paše in nimam nič proti. Imam pa proti, če komu omenim, da sem pristaš slovenske glasbe, tudi narodno zabavne, pa naletim na posmehovanje , češ lejga kmeta posluša Avsenike pa Slake. SEVEDA, PRIZNAM Z VESELJEM POSLUŠAM AVSENIKOVO GLASBO IN TO Z UŽITKOM! ŠE RAJE PA JO ZAIGRAM NA HARMONIKO! In če sem za nekoga kmet, potem pa naj bom kmet. Raje sem kmet in spoštujem slovensko glasbeno dediščino, kot pa da se jo sramujem ter postanem hlapec in podvržen drugim. Ne zahtevam, da morajo sedaj pa vsi poslušati Avsenika. Daleč od tega. Poslušaj tisto, kar ti je všeč, vendar ne zmraduj in ne zaničuj tistega kar je slovensko. In v razmislek samo še to - nobena vlada nas ni naredila tako slavne v svetu, kot pa je to uspelo Avseniku s svojo glasbo. Sedaj sem se ustavil le pri glasbi. Seveda lahko to poistovetimo z ostalo umetnostjo. Že čez celo našo zgodovino so bili naši umetniki priznani v tujini, v Sloveniji pa največkrat zaničevani, ali pa so ostali popolnoma neznani širši množici.
Drugo, kar bi rad izpostavil pa je naš jezik. Vse več Slovencev se očitno sramuje naše ljube slovenščine. Poglejmo samo na internetu. Razni portali mladih, ko so npr. Glasuj zame, Simpatije in podobno. Sicer teh portalov sam ne obiskujem, vendar sem bil pred kratkim seznanjen, kaj vse se dogaja na teh portalih. Nekateri, ki so Slovenci si na teh portalih nadevajo tuje nicke, svoje predstavitve pa pišejo v srbohrvaškem jeziku. Zakaj? Ne vem, bi jih pa z veseljem rad kdaj vprašal. Ali naša slovenščina ni dovolj ql, da bi se v njej sporazumevali? Se jo sramujejo? A nisi tak frajer, če uporabljaš slovenščino? Tudi pri pogovoru v živo ugotavljam, da je čedalje bolj in, da uporabljaš srbohrvaške izraze – zgleda da slovenščina ne razpolaga s tako obširnim besednjakom ali kaj, ne vem. Tako kot na političnem področju gospodarijo z nami drugi narodi, tako imajo tudi v našem zasebnem življenju vse več vpliva drugi.
In tega je še kar nekaj. Še bi lahko pisal, vendar se mi zdi, da sem napisal dovolj. Predno dokončno zaključim bom napisal le še nekaj za zaključek. Drage Slovenke in Slovenci! Danes je naš praznik! Dan, na katerega se spomnite, da smo Slovenci narod, ki ima svoj jezik in bogato kulturno dediščino, ki jo moramo varovati in ohranjati. Naj torej na današnji dan na vaših hišah zaplapolajo slovenske zastave in naj iz vaših radijev vsaj danes zapoje vsaj ena slovenska pesem! Prav sedajle, ko končam s pisanjem tegale prispevka, grem izobesit slovensko zastavo, zraven pa mi bo zaigrala skladba, ki me vedno naredi radoživega – Slavko Avsenik, Slovenija od kod lepote tvoje?!
Fotografije pa so danes iz vseh vetrov, vendar so bile vse posnete v Sloveniji
Oznake: Reportaže
