Žiga Gričnik

POZABLJENA

2012-01-25T09:12:00.003+01:00

POD VODO

2011-12-20T14:23:00.003+01:00

OBSIJANA

2011-12-08T18:54:00.003+01:00

2011-11-28T14:28:00.002+01:00

RAZGALJEN

2011-10-17T10:07:00.007+02:00

Razgaliti - im dov. 2. ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa. (SSKJ)

Za optimalen prikaz priporočam dvojni klik na video.

NA BRIONE

2011-09-12T13:17:00.004+02:00

POTNICA

2011-08-29T15:24:00.003+02:00

Tokrat s fotoaparatom za enkratno uporabo

ANDREJ

2011-07-20T14:09:00.001+02:00

POKAŽI SVOJE FOTOGRAFIJE IN POVEM TI, KDO SI

2011-06-30T17:23:00.001+02:00

Wikipedija opisuje fotoaparat kot napravo za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje. Vilem Flusser gre v tem oziru dlje in ločuje med aparatom in strojem. Po Flusserjevem leksikonu pojmov aparat predstavlja igračo, ki simulira mišljenje, stroj pa orodje, ki na podlagi znanstvenih teorij simulira neki telesni organ. Teoretičnih definicij fotoaparata bi verjetno lahko našli še kar nekaj, ampak kot takšne v tem trenutku niso pomembne. V praktičnem smislu se bistvo fotoaparata skriva nekje drugje. Fotografu niso pomembne tehnične lastnosti aparata, temveč mu fotoaparat predstavlja orodje za ustvarjanje. Analogni fotoaparat ali digitalni fotoaparat je le razlika orodja, katerega se bo fotograf posluževal. Prav tako ga ne zanima vgrajeno vezje ali čipi. Šteje le produkt, ki ga ta aparat proizvede. Proizvod pa ni avtomatiziran. Pomemben je vložek, ki ga fotograf vloži v aparat, saj le-ta po njegovih navodilih ustvari zapise bodisi na film bodisi na senzor in proizvede tisto, kar je vložil fotograf. Fotoaparat brez vložka fotografa je le prazna škatla. Končni produkt je torej odvisen od fotografove sposobnosti zajemanja podob in trenutkov okoli njega. Fotoaparat mu predstavlja le medij zapisovanja njegovega videnja.
Osebno ne poznam umetnosti, pri kateri bi se toliko pozornosti posvečalo orodju, kot se to dogaja pri fotografiji. Fotoaparat je že od nekdaj predmet razprav tako pri teoretikih kot tudi pri praktikih. Sprašujem se, ali bi bila knjiga, napisana na pisalni stroj, kaj boljša od knjige, ki bi jo pisatelj napisal na računalnik? Je knjiga, natisnjena na papir, kaj boljša od tiste, ki jo beremo na elektronskih bralnikih? Pomembnost končnega produkta se pri teh vprašanjih vedno ustavi pri vsebini in ne pri fazi ustvarjanja ali predstavljanja. Žal tega ne morem trditi za fotografijo. Uporaba fotoaparata znižuje vrednost vsebin končnega produkta, populistična dostopnost aparata pa razveljavlja pomen fotografiranja.
Ko fotograf preseže stopnjo ukvarjanja s fotoaparatom, preide v fazo ustvarjanja. Fotoaparat mu predstavlja le še orodje za izražanje, preko katerega iz svojega dojemanja okolice na končni produkt prenaša svoje videnje in dojemanje. Ravno zaradi tega je fotografija težko objektivna. Četudi se kdaj zdi, da je fotograf pri dokumentiranju določenega dogodka ostal popolnoma objektiven, je treba opozoriti, da je končni produkt nastal na podlagi njegovega razmišljanja in dojemanja določene situacije, kar pripelje v subjektiviteto. Fotograf z izbiro pomembnosti dogodka, kadra, kompozicije in časa degradira svojo objektivnost in daje prednost svojemu lastnemu dojemanju posameznega dogodka. Objektivnost se lahko meri le po tem, koliko določena fotografija dovoljuje nevtralnemu gledalcu, da si sam preko podob, ki jih je zabeležil fotograf, ustvarja svoje dojemanje določenega trenutka in vzpostavi stik z dano situacijo, ki jo fotografija predstavlja.
Še večjo prisotnost subjektivnosti zaznamo v t.i. študijski oziroma režirani fotografiji. Če o fotografovi objektivnosti dvomimo že pri dokumentarni fotografiji, je le-ta v tej zvrsti fotografije še večja. Fotograf je scenarist celotnega dogajanja in hkrati režiser ter snemalec. Elemente postavlja v vnaprej pripravljeno okolje po njegovi lastni presoji in njegovem dojemanju narave teh elementov ter se preko teh elementov izraža. Če lahko pri neživih stvareh še nekako dojamemo resnično lastnost teh elementov, saj jih velikokrat poznamo iz svojega resničnega življenja, pa večji problem predstavljajo živi elementi. S prikazovanjem zob fotografiranega psa lahko izkrivimo podobo o njem in si ga predstavljamo kot napadalnega, čeprav je pes v resnici popolnoma miren in nenapadalen. Fotograf je lahko pripravil psa do tega trenutka, da je izgledal napadalen in ga kot takšnega tudi prikazal. Enako se lahko zgodi tudi pri ljudeh. Portretirance postavlja v naprej pripravljene poze, spreminja svetlobo in se igra z njihovimi čustvi, pri čemer bi lahko zmotno mislili, da so to res emocije portretirancev. Nevtralen opazovalec morda res začuti in zazna emocije, ki jih je portretiranec v trenutku fotografiranja dejansko imel, vendar je potrebno opozoriti na dejstvo, da gre pri tem le za prenos emocij preko fotografa. Vprašanje je torej, ali so to res emocije portretiranca ali so to emocije, ki jih je zaznal fotograf in prenesel na svoj končni produkt. Gledalec je lahko v tem pogledu zaveden, saj ni nujno, da je bil fotograf sposoben dojeti in zaznati psihično stanje portretiranca. Prav tako ne vemo, koliko je fotograf v trenutku fotografiranja vplival na portretiranca. Ali mu je puščal dovolj svobode, da je portretiranec izražal svoja čustva, ali se je le ravnal po navodilih fotografa in tako igral igro, ki jo je vodil fotograf. Portretiranec lahko z dobro igro zavede nevtralnega gledalca.
Fotograf pa svojega razmišljanja ne izkazuje le preko tehničnih zajemanj fotografij. Fotografirati teme, ki fotografu niso blizu, pri gledalcu kaj hitro razkrijejo nepoistovetenje fotografa s fotografirano temo. Če se ravno to velikokrat zgodi pri dokumentarni fotografiji, kjer fotograf pod prisilo fotografira dogodke, ki so mu bili naročeni, je pri režirani in v določenih primerih tudi pri reportažni fotografiji ta bojazen odveč. Fotograf se torej odloči za temo, katera mu bo omogočala največjo izraznost; v tem oziru končni produkti predstavljajo zrcalo fotografa. Skozi serijo posnetkov – v določenih primerih je dovolj že en sam posnetek – se izraža fotografova osebnost, razmišljanje in občutki do obravnavane teme, ki se lahko interpretirajo tudi širše. Zato, mi pokažeš svoje fotografije?

Objavljeno na www.fotosfera.si

- Posted using BlogPress from my iPad

Babica

2011-06-23T14:24:00.001+02:00

- Posted using BlogPress from my iPhone

PLES

2011-06-15T09:21:00.002+02:00

Iz serije Obrazi

GEOMETRIJA

2011-06-02T20:27:00.001+02:00

NOV FOTOGRAFSKI PORTAL FOTOSFERA

2011-05-23T13:17:00.002+02:00

Predstavljamo vam nov fotografski portal, ki je namenjen avtorski in dokumentarni fotografiji. Zelo bomo veseli vašega obiska in kakšne kritike.

O Fotosferi
Mnogi kritiki so z izumom filma fotografiji pripisovali njen konec, vendar so se zmotili. Pomen fotografije je ostal trdno zasidran v očeh gledalcev in z gotovostjo lahko trdimo, da je iz leta v leto večji. Iz tiskanih medijev se je fotografija razširila tudi v elektronske medije; vsako leto smo priča tudi vedno večjemu številu razstavišč po vsej Sloveniji, ki vse več prostora najdejo tudi za fotografijo. Premiki se dogajajo tudi v teoretski sferi; Slovenija počasi dobiva tudi vse več literarnih fotografskih del, prevedenih v slovenščino. Razmere seveda še zdaleč niso idealne; spremeniti razmere na bolje pa je bilo tudi naše vodilo pri ustanovitvi portala Fotosfera. Tu se potemtakem pojavlja vprašanje, ali je Fotosfera samo še eden izmed mnogih? Na to vprašanje bi težko odgovorili pritrdilno, saj je Fotosfera prvi portal v Sloveniji, ki združuje področja avtorske in dokumentarne fotografije, raziskuje zgodovino fotografije, odkriva mlade talentirane fotografe, raziskuje fotografsko izraznost ter ponuja mesečne pogovore z znanimi slovenskimi fotografi in kustosi.

Idejni vodje:
Aleš Farčnik, Andrej Potrč, Žiga Gričnik

Link: http://www.fotosfera.si

ŠKARPA

2011-05-10T14:17:00.001+02:00

PRAZNINA

2011-05-06T13:46:00.003+02:00

IGRIŠČE

2011-04-19T12:44:00.001+02:00

AVTOPORTRET

2011-04-13T12:43:00.002+02:00

DIAGONALA

2011-03-25T12:23:00.002+01:00

VAZA

2011-03-17T15:01:00.003+01:00

4. OBLETNICA BLOGA

2011-03-11T12:40:00.003+01:00

Vsako leto starejši, vsako leto skleroznejši. Pozabil sem, priznam. 7.3. sem imel štiri leta. No, bom pa morda naslednje leto točen...

PUSTNA POVORKA 2011

2011-03-09T12:48:00.002+01:00

V AVTOPRALNICI

2011-02-25T12:02:00.005+01:00

Fotografirano in obdelano z mobilnim telefonom.

OBRAZI - EMZIN 2011

2011-02-11T10:56:00.006+01:00

Serija "Obrazi", ki se je uvrstila v ožji izbor Fotografije leta 2011. Serija se seveda nadaljuje, spremljate pa jo lahko na spletni strani.

RIBIČ

2011-01-27T16:18:00.003+01:00

GEOMETRIJA

2011-01-19T16:16:00.001+01:00

ORGANIZATORKA

2011-01-07T15:50:00.002+01:00

ONA

2010-12-19T00:27:00.004+01:00

KRIMINAL

2010-11-24T17:36:00.002+01:00

GOSPODARICA

2010-11-11T17:59:00.003+01:00

PLES ČAROVNIC

2010-10-31T11:50:00.001+01:00

MOST

2010-10-28T17:09:00.001+02:00

AKT DELAVNICA

2010-10-12T15:29:00.004+02:00

V soboto vodim akt delavnico v Celju. Mislim, da je še prostih nekaj mest, če koga morda zanima izve več na tej strani.

UTELEŠENJE

2010-10-10T11:31:00.003+02:00

V petek, 8.10.2010, se je v celjskem Metropolu zgodil že tradicionalni dogodek digitalnih projekcij, ki poteka v okviru meseca fotografije "Celje 2010", kjer se je letos predstavilo 14 avtorjev Društva fotografov Svit. Letos sem se predstavil z opusom akt fotografije, z naslovom "Utelešenje". Tudi tokrat jo ponujam na ogled vsem svojim bralcem, hkrati pa naj vas še povabim na ostale dogodke, ki se bodo zgodili do konca meseca. Več na spletni strani društva.

P.s.: Priporočam dvojni klik na video

SLOVENKA

2010-10-05T15:07:00.003+02:00

ZAMIŠLJENA

2010-09-22T14:22:00.003+02:00

OTOŽNA

2010-09-10T16:50:00.003+02:00

ODHOD

2010-08-31T16:00:00.004+02:00

Želel sem zapustil svoje telo in oditi drugam. Oditi v svet, iz katerega se še ni nihče vrnil in povedal kako izgleda življenje tam "na drugi strani". Lepše? Prijaznejše? Je sploh življenje, ali ga morda sploh ni in je le plod naše domišljije? Ko sem zapustil telo, sem opazoval samega sebe. Gledal svoje telo, ki je brez duše sedelo na stolu. "Zapustiti ali oditi?" se sedaj sprašujem. Ali se naj raje vprašam: "Biti ali ne biti?" Mislim, da to ne sme biti več vprašanje. Vrnem se.

MOTORIST

2010-08-22T12:52:00.002+02:00

DEŽ NA DOPUSTU

2010-07-29T17:37:00.001+02:00

Ko ti dež prekriža vse načrte.

Tokrat posneto, obdelano in objavljeno preko telefona.

- Posted using BlogPress from my iPhone

KADILEC

2010-07-23T16:43:00.004+02:00

Nepopisan občutek.

ŽENSKI AKT: NAD MESTOM

2010-07-15T16:46:00.001+02:00

ŽENSKI AKT: GOSPODIČNA

2010-07-07T16:21:00.004+02:00

VODENJE ŽENSKE AKT DELAVNICE

2010-07-03T13:29:00.003+02:00

Včeraj sem na povabilo FK Koroška vodil žensko akt delavnico. Po kratkem teoretičnem delu smo se s fanti prestavili na lokacijo, kjer smo izvedli praktični del. Fantje so se po manjši začetni sramežljivosti hitro uvedli in vsak se je sam preizkusil v vodenju modela pri fotografiranju. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na pohvale modela za veliko mero poguma in potrpežljivosti. Kako pa je vse skupaj potekalo, pa v kratkem filmčku spodaj.

P.s.: Priporočam dvojni klik na video.

OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE OGLEDALO ŽIVLJENJA

2010-06-30T15:50:00.004+02:00

Tako, pa je še ena razstava pod streho. Hvala vsem, ki ste si jo prišli ogledat ter se zopet srečamo ob naslednji razstavi.

Kako pa je bilo na otvoritvi pa si lahko pogledate v spodnjem filmčku

P.s.: Priporočam dvojni klik na video

PRVA SVEČKA

2010-06-17T16:53:00.006+02:00

Leto hitro mine, otroci pa v tem času rastejo hitreje kot konoplja. Naša mala Utja je 15.6. praznovala svoj prvi rojstni dan. Seveda smo ta dan obeležili tudi s fotoaparati in ji pripravili pravo malo fotografiranje. Precej se je bliskalo, ampak fotografij je žal bolj malo. Model pač ta dan ni bil najbolj razpoložen za fotografiranje in jo je zanimalo vse kaj drugega kot pa fotografiranje :)

P.s.: Priporočam dvojni klik na video za boljši prikaz.

4. SAMOSTOJNA RAZSTAVA - OGLEDALO ŽIVLJENJA

2010-06-10T15:19:00.006+02:00

Dovolite, da vas po dobrem letu in pol ponovno povabim na svojo, že četrto samostojno razstavo. Tokrat se bom predstavil s serijo "režiranih portretov", skozi katere sem želel predstaviti svoje poglede na današnjo družbo in življenja drugih. Otvoritev razstave bo v petek, 18.6.2010, ob 19h, v razstavno prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže.
Vljudno vabljeni, da skupaj pokramljamo ob kozarcu dobrega vina.

METROSEKSUALEC

2010-06-03T15:35:00.002+02:00

Nova era našega življenja. Čas patriarhata se poslavlja. Feminizacija moškega je v vzponu, prihajajo novi časi. Časi matriarhata.

FEMINISTKA

2010-05-20T15:13:00.003+02:00

Pot, ki me vodi v popolnost. Doseči tisto, da se izenačim s popolnostjo mi je trenutno najpomembnejše. Je to sploh mogoče? Bom kdaj prišla do te popolnosti, kot jo imajo oni, ali je to nam ženskam nedosegljivo? Opazovalka v meni si to neizmerno želi, vendar vem, da je to žal defetizem.

DSLR CAMERA REMOTE - TUTORIAL

2010-05-10T13:42:00.002+02:00

Včeraj sem imel akt fotografiranje, kjer sta mi portretiranca (najprej en, nato drug) stala čisto pri aparatu, zato nisem mogel uporabiti iskala na samem fotoaparatu. Prijatelj Samo Hajtnik mi je svetoval program DSLR Camera Remote, ki je uporaben za lastnike naprav Apple iPhone, iPod touch in iPad. Programček se je izkazal kot zelo uporaben, zato sem pripravil tudi kratek tutorial za vse tiste, ki bi ga morda tudi želeli uporabljati. Rezultati fotografiranja pa sledijo v prihodnjih objavah.

P.s.: Ne vem zakaj ne prikaže videa tako kot bi moralo. Priporočam dvoklik na posnetek.

TATOO GIRL

2010-04-26T16:11:00.002+02:00

POPOLNOST

2010-04-21T15:38:00.003+02:00

Doseganje popolnosti

SRAMOTA

2010-04-08T16:39:00.003+02:00

SPOMINI II

2010-03-30T15:24:00.003+02:00

Oziram se nazaj na tisti čas, ko sva bila še skupaj...

TRETJA OBLETNICA BLOGA

2010-03-22T14:56:00.004+01:00

Leta hitro tečejo in vse manj se želiš ukvarjati z njimi. Let ne šteješ več in kmalu pozabiš koliko si že star. Z leti prav tako postajaš skleroznejši in se ne zavedaš več kaj se je zgodilo včeraj, kaj šele, da bi vedel, kaj je bilo pred tremi leti. Da sem tudi sam v procesu staranja me ne spominja le kakšen siv las več na moji glavi, temveč tudi dejstvo, da sem letošnje leto pozabil na svoj rojstni dan. Oziroma bolje rečeno na rojstni dan mojega bloga. Že dobra tri leta se trudim objavljati takšne in drugačne objave. Zavedam se, da je bilo to leto manj produktivno od prejšnjih dveh in da je nivo mojih objav drastično padel. Posledica staranja je tudi to, da si čedalje bolj kritičen do svojih dejanj, v mojem primeru do svojih fotografij. Tako se mi ne zdi nič več dovolj dobro, da bi kaj pokazal. »Ta fotografija ni dobra,… Nekaj podobnega sem že objavil,…« in še kakšen podoben izgovor bi se našel. Upam, da bom v prihodnosti našel še nekaj fotografij v arhivu, ki so vredne objave, seveda pa si želim, da bom posnel nove, ki jih bom delil z vami. Do takrat pa, kot je to že v stari navadi, kritike dobrodošle v komentarjih. ;)

ODHOD

2010-03-05T15:48:00.003+01:00

Hitim proti peronu. Moram oditi. Drugam. Vseeno kam, samo da grem. Nekam drugam, brez cilja. Če sem predolgo na istem kraju me vse preveč utesnjuje. Moram oditi. Ko se premikam se lahko sprostim. Všeč mi je občutek, da grem, vendar čutim strah, ker ne vem kaj lahko tam pričakujem. Vseeno mi je, samo da grem....

KOFETARICA

2010-02-17T16:31:00.003+01:00

Čas za kavo.

SPOMINI

2010-02-11T14:51:00.003+01:00

Bili so dnevi, ki sva jih preživljala skupaj. Danes pa so to le še spomini na tiste dni.

LONDON

2010-02-05T16:16:00.004+01:00

O samem mestu ne bom izgubljal veliko besed, saj vas je večina že obiskala (verjetno) najbolj poznano mesto na otoku. V prejšnji objavi sem že prikazal eno od "značilnosti" Londona, danes pa predstavljam še nekaj mešanih fotografij, ki so nastale na sprehodu po Londonu.

DEŽ V LONDONU

2010-01-31T10:59:00.007+01:00

Nekaj kapljic dežja in množica ljudi že odpira svoje dežnike. S fotoaparatom in kapo na glavi hodim mimo njih. Zame še ne dežuje dovolj močno, da bi odprl svoj dežnik. S tem dejanjem bi si le otežil fotografiranje. Raje hodim med ljudmi in jih opazujem. Večinoma sami turisti. Domačini pa se sprehajajo med kapljicami, kot da po njih spoh ne dežuje. Kot, da so za dežne kapljice nedosegljivi in jim ne morejo priti do živega...

ČRNO NA BELEM

2010-01-12T18:54:00.002+01:00

Lačen

2009-12-16T14:27:00.002+01:00

Še ne tako dolgo nazaj smo vsi fotografirali na 35mm film, ki smo ga vstavili v naš analogni fotoaparat. Ponavadi smo izbrali barvni film s 36 posnetki, nato pa smo za vsak posnetek skrbno premislili ali bomo pritisnili na sprožilec ali ne. Posneti film smo nato odnesli v fotolaboratorij, kjer so nam ga v eni uri razvili in že smo lahko veselo občudovali naše posnetke in se spominjali minulega rojstnega dne, ali preživetih počitnic nekje ob toplem morju. Čas je prinesel svoje, filmu je začela biti njegova biološka ura in večina nas je presedlala na digitalne fotoaparate. Seveda pa so digitalizacijo pridno izkoristili izdelovalci mobilnih telefonov in v svoje mobilnike vgradili fotoaparat. Uporabniki smo nasedli njihovi marketinški ponudbi in dandanes marsikdo kupi svoj mobilni telefon na podlagi pixlov, ki mu jih ponuja njegov mobilni telefon. Razvijati pa se ni začela le strojna oprema, temveč je vse več programske opreme, ki ponuja obdelovanje fotografij in še marsikaj drugega. Ravno to je bil vzrok, da sem se odločil celotno objavo napisati na mobilnem telefonu, posneti fotografije in jih obdelati ter objaviti preko svojega Iphona. Vse kar lahko počnem na svojem računalniku lahko storim tudi na mobilnem telefonu - in to v domači dnevni sobi ali pa sredi ceste. Ažurnost torej ne pozna meja.
Z mobilnikom sem pripravil serijo fotografij z naslovom Lačen, obdelal pa sem jih z aplikacijo Polarize, k se nahaja v Apple Storu, po vrh vsemu pa je še brezplačna. Sem pa imel pripravljeno boljšo idejo, vendar sem jo v vsej naglici pozabil posneti, danes pa je bilo žal že prepozno. Pa drugič...

- Posted using BlogPress from my iPhone

SKRIVNOSTNEŽI

2009-12-10T17:38:00.004+01:00

Tu so. Med nami so. Vidimo jih, a o njih ne vemo ničesar. Oni so skrivnostneži.

P.s.: S to prezentacijo sem se predstavil na letošnjem mesecu fotografije v Celju, ki je potekalo v organizaciji našega društva - Društva fotografov Svit

ROČNO BARVANJE FOTOGRAFIJ - TUTORIAL

2009-11-26T16:44:00.005+01:00

Posnel sem svoj prvi tutorial o ročnem baravnju fotografij. Tehnika je sicer poznana že iz analognih časov, ko so stari mojstri fotografirali na čb film, potem pa so te čb posnetke tudi ročno obarvali in dobili zelo zanimive efekte. Meni osebno najljubši fotograf, ki se ukvarja z ročnim baravnjem fotografij je češki fotograf Jan Saudek. Imamo pa tudi slovenske predstavnike, npr Matjaž Kuntu.
Če želite se še sami malo poigrajte, priporočam pa vam fotografijo, ki nima preveč minimalističnih elementov, saj je takšno barvanje lahko zelo zamudno in zahteva tudi večjo natančnost - jaz osebno imam dve levi roki za te zadeve.

Končni izdelek pa je bil objavljen v prejšnji objavi

ROČNO OBARVANA FOTOGRAFIJA

2009-11-25T15:20:00.001+01:00

Ročno obarvana črno-bela fotografija

- Posted using BlogPress from my iPhone

TEMA TEDNA: JAZ IN NEZNANCI

2009-11-17T14:18:00.006+01:00

Ljudje drvijo mimo mene. Sami neznanci. Ljudje, ki jih vidim prvič in verjetno tudi zadnjič. Nikoli več se ne bomo videli. Kljub temu, da bodo za vedno ostali neznanci, s sabo nosijo svoje zgodbe, za katere morda še sami ne vedo, da jih s svojo mimiko telesa sporočajo drugim. Hitenje po ulici, telefoniranje, smeh s prijatelji, gledanje na uro, če bodo prišli pravočasno na svoj cilj, ali pa le umirjenjo sprehajanje in gledanje izložb. Pa morda le niso takšni neznanci kot se mi zdi?

KADILKA

2009-11-04T16:46:00.003+01:00

10. NOČ ČAROVNIC, Grad na Goričkem,

2009-10-29T14:10:00.005+01:00

Noč čarovnic, pa na nobeni fotografiji ni niti ene čarovnice? Jah tudi to se zgodi :) Ker že dolgo nisem objavil nobenih reportažnih fotk, predstavljam tukaj nekaj utrinkov iz nedeljske prireditve v občini Grad

NEDOSTOPNA?

2009-10-21T16:14:00.003+02:00

LJUBEZEN

2009-10-15T17:02:00.003+02:00

Samo jaz in ti...

PRED FOTOGRAFIRANJEM

2009-09-22T15:33:00.004+02:00

Zadnji popravki pred pritiskom na sprožiec

DEPRESIJA

2009-08-25T15:11:00.008+02:00

Dovolj imam vsega. Prižgal si bom še tole cigareto. Morda je zadnja, morda si bom še kdaj kakšno. Pa saj je vseeno... Vsega imam dovolj! Ne morem gledati skozi okno. Ne morem gledati teh ljudi, ki veselo hodijo okoli, se pozdravljajo, stiskajo roke, otroke, ki se igrajo v poletnem soncu,... Idioti! Vsi ste idioti! Ne, ne morem jih gledati! Raje se bom obrnil proti steni. Raje gledam tole prazno steno, vso razpokano in polno pajčevine. Ravno takšna je kot moja duša. Kaj ne stena? Tudi tebe nihče ne razume a ne? Ah ja,... Le zakaj sem se rodil, da moram sedaj živeti? Živeti med ljudmi, ki me prezirajo, med ljudmi, ki mi govorijo kaj naj počnem in kako naj živim! Ne, ne splača se, mi je dejal Gospod, ko sem govoril z njim. Naj ne storim tega, da ni vredno. Pa je vredno živeti tu, sedaj ob tem trenutku? Če pa ne znam živeti, kot drugi! Vredno je to storiti, jaz to vem, vredno je...

EKSTAZA

2009-08-10T16:11:00.004+02:00

Trenutki skriti tujim očem...

ODREŠITEV

2009-07-02T17:11:00.005+02:00

Zadnja možnost...

P.s.: Zgolj naključje, da je na ravno mojo stoto objavo takšna morbidna tema. Jaz ne odhajam nikamor :)

VRTAVKE

2009-06-23T15:01:00.006+02:00

"In vendar se vrti!" - Galileo Galilei

FOTOGRAFIRANJE Z LISO

2009-06-09T14:56:00.008+02:00

"Zdravo! Kaj te lahko malo zmotiva?" Nekako takole se je glasil prvi stavek, ko sva s punco pristopila do Lise, ko je ravno takrat pred blokom v Portorožu trenirala svojo točko za nastop. Malo naju začudeno pogleda in pove, da zna bolj malo slovensko. Pogovor smo tako nadaljevali v angleščini. S punco nisva ovinkarila in sva jo takoj vprašala, če bi se bila pripravljena fotografirat. Takoj je rekla da, dogovorili smo se za termin in lokacijo in nastale so naslednje fotografije

Naj povem, da Lisa prihaja iz Švedske in je bila v Sloveniji pol leta na izmenjavi študentov. Nekaj let se že ukvarja s flairingom in je letos tudi postala državna prvakinja Švedske v svoji kategoriji.

REVIJA BORILNIH VEŠČIN - MARIBOR, 30.5.2009

2009-06-01T14:36:00.009+02:00

Borilne veščine - umetnost bojevanja

PRIHAJAM K TEBI - FOTOGRAFIJA LETA 2008 V SPLETNI GALERIJI E-FOTOGRAFIJA

2009-05-06T16:27:00.007+02:00

Dnevi po njegovi smrti so bili zelo težki. Vsak jih je sicer doživljal po svoje, vendar nikomur ni bilo lahko. Najtežje pa je vsekakor bilo za staro mamo. Dan je bil enak dnevu, čas pa nikakor ni mogel zaceliti rane. Tako smo jo večkrat obiskovali in jo s pogovorom poskušali malo razvedriti in misli preusmeriti drugam. Kakšen mesec po njegovi smrti sem se k mami odpravil s fotoaparatom. Namen seveda ni bil narediti dobre fotografije, temveč ji vsaj malo popestriti nedeljsko popoldne. Posnetke sem nato prenesel na računalnik in jih malo analiziral. Zmotilo me je dosti predmetov na nočni omarici, tudi mamine poze mi niso bile všeč. Raje sem ugasnil računalnik in se usedel za knjige. Seveda mi fotografska žilica ni dala miru in ves čas sem razmišljal, kako bi lahko fotografije naredil bolje, da bi imele neko zgodbo in odražale neke emocije. V roke sem vzel listič papirja in začel risati skice. Kmalu pa se mi utrne ideja. Ker imam dve levi roki, je ideja na papirju izgledala katastrofalno, vendar podoba v glavi je bila popolnejša. Naslednje dopoldne sem kar iz kartona izdelal usmerjevalnik žarkov, vzel celotno opremo in se odpravil k mami. Najprej sem vse, kar me je motilo pospravil iz nočne omarice, spustil roleto na oknu in pripravil bliskavici. Fotoaparat na stativ in vse je bilo pripravljeno. Poklical sem mamo in ji pokazal kako naj se uleže. Nekaj poskusnih posnetkov zaradi svetlobe in postavitve bliskavic, nato pa se je začelo. Ker sem fotografiral kar nekaj časa, je mama zaspala, zato se mi nikamor ni mudilo.
Doma na računalniku pa sem začel dodajati še finese. Fotografija na ekranu, se je počasi začela približevati podobi v glavi. Še nekaj popravkov s čopičem in fotografija je bila počasi končana. Najprej sem jo samo gledal. Nisem vedel kaj sem sploh naredil. Zame je bila fotografija dobesedno živa, imel sem občutek, kot da je ata zraven mene in opazuje kaj počnem. Dobil sem kurjo kožo. Pa ne zaradi tega, ker bi fotografija bila popolna, saj je, roko na srce, daleč od perfekcije, temveč zaradi zgodbe, ki je en mesec po atovi smrti, imela zame še tako velik vpliv. Doma si fotografije nisem upal pokazati. Odnesel sem jo v društvo, kjer je naletela na pozitivne kritike. Naslednji dan pa sem jo objavil na različnih portalih. Na dveh je postala fotografija tedna, na 1x pa je bila najpopularnejša fotografija dneva.

Pred nekaj dnevi pa sem tudi izvedel, da je ta fotografija postala tudi fotografija leta 2008 v spletni Galeriji e-Fotografija. Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim vsem registriranim uporabnikom, da so glasovali za njo in pripomogli, da je ta fotografija postala najboljša v letu 2008. Zahvala gre seveda tudi strokovni žiriji, ki je prav tako izbrala to fotografijo. Resnično sem vesel, saj ima fotografija, kot sem že omenil zgoraj, zame zelo poseben pomen.

AKT - NEPRECENJLJIVOST ČLOVEŠTVA I

2009-04-27T14:04:00.006+02:00

Golo telo je zagotovo nekaj najbolj neprecenljivga. Predstavlja lahko svobodo, neutesnjenost, umetnost, lahko pa izraža ranljivost, neokusnost in v nekaterih primerih tudi ponižanje. Seveda je od vsakega posameznika odvisno katere lastnosti so mu bližje in kako dojema goloto.

Večkrat preberem o idealih človeškega telesa. Ob raznih naslovih časopisnih člankov, kot npr: 10 korakov do popolnega telesa, Ustvarite si popolno telo...., se večkrat sprašujem, kaj sploh je idealno človeško telo? V zgodovini so ideal predstavljale obline na telesu, danes pa mora biti popolno telo suho, mišičasto in čim manj odvečnih oblin. Vendar so to res ideali ali je to le trend današnje družbe? Trend, ki se skozi zgodovino spreminja? Na to vprašanje si odgovorite sami, vendar dejstvo je nekaj - vsi ki so izven trenutnega trenda, ki ga družba zahteva, so lahko zaradi tega odrinjeni od ostalih "povprečnežev", kar pa vpliva tudi na razmišljanje posameznika in ta posameznik začne stremeti k idelau - želi se torej pridružiti ostali skupini "povprečnežev". Želi postati takšen, kakršen ideal od njega zahteva družba, pozablja pa, da je ravno ta njegova slabost, se pravi, da ne pripada idealu, njegova odlika, ki ga dela drugačnega in edinstvenega! Ne sramujmo se torej svojega telesa, tudi če ni "popolno"!

VELIKONOČNA SPEEDWAY DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV, KRŠKO - 12.4.2009

2009-04-13T16:09:00.010+02:00

Tekmovalci se pripeljejo na svoja štartna mesta. Zasliši se hrumenje motorjev in vsi že nestrpno čakamo na štart. Štartna vrv se dvigne in gas! 120 km/h po ravnini in 80km/h v ovinek. Ni kaj, fantje so za svoja leta zelo pogumni! Zanimiv in adrenalinski šport, vendar sem se odločil, da bom raje ostal kar pri fotografiranju.

STIK

2009-04-02T13:01:00.008+02:00

Stik - vez med nama. Stik - trden kot skala, prožen kot elastika, ali zgolj nevidna vez. Vendar vedno je in bo obstajal - stik.

POGREŠAM

2009-03-13T13:17:00.005+01:00

Dober mesec je že od tega, ko me je Mankica "pofočkala" na svojem blogu. Gre za blogovsko verigo, kjer vsak, ki je bil izbran od nekoga, napiše kaj najbolj pogreša. Kar nekaj časa sem premišljeval in na koncu sem se določil takole (naj povem, da je vrstni red naključen in ne gre po pomembnosti):

1. Pogrešam hribe. Včasih sem se večkrat, predvsem s kolesom pa tudi peš, odpravil nekam tja daleč stran od doma. Dalo mi je občutek, da zmorem nekaj več, iskal sem svoje meje sposobnosti, tudi splošno počutje in razmišljanje je bilo popolnoma drugačno....

2. Kolesarjenje. Predvsem se navezuje na prvo točko, ko smo s kolesi divjali po brezpotjih, danes pa so to žal le še spomini na tiste čase. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne kolesarim več, s tem, ko pa sem kolo postavil v kot, pa sem izgubil tudi velik del sebe...

3. Morje. Dnevi ko lahko uživaš, si načrtuješ dan tako kot si sam želiš, lahko si v gužvi z ostalimi turisti, lahko pa se odmakneš nekam tja na samo.

4. V miru spiti kakšno pivo s starimi prijatelji, zraven pojest kakšen čevapčič in poslušati dobro glasbo

5. Njega in še dva stara starša

6. Potovanja na drug konec sveta

Moja zadnja dolžnost pa je, da pofočkam še ostale, ki bodo nadaljevali to verigo: Andrej, Jošt, Kobra, Gregor - sicer je že bil pofočkan, ampak kolikor vem še ni izpolnil svoje dolžnosti :) in cinični otrok

2. OBLETNICA MOJEGA BLOGA

2009-03-08T10:38:00.005+01:00

Kako hitro čas beži, človek pa z leti postaja vedno skleroznejši. Včeraj sem namreč praznoval drugi rojstni dan mojega bolga, pa sem na to čisto pozabil. Pravijo, da bolje prepozno kot nikoli, zato sem se odločil, da kljub enodnevni zamudi objavim kratek post. Lansko leto sem podrobneje obrazložil zakaj sem začel blogat in kakšen je moj princip. Tega principa se držim še danes in se od takrat praktično ni nič spremenilo. 1x tedensko poskušam objaviti kakšen post, ki ga kombiniram s fotografijo in besedo. Tudi v prihodnje se želim držati tega načela. Je bilo pa to leto na mojem blogu kar pestro. Opazil sem, da se je v primerjavi s prvim letom povečalo št. komentarjev, za kar se vam, dragi bralci in bralke, iskreno zahvaljujem! Vesel sem, če na objavo dobim kakšno repliko in kakšno stvar v komentarjih še podrobneje pokomentiramo, vesel pa sem seveda tudi vsake konstruktivne kritike. Tako vas na tem mestu zopet izzivam in vas prosim, da malo poveste svoje mnenje o mojem blogu. Kaj vas moti, kaj vam je všeč,...

Upam, da boste še naprej moji zvesti bralci in na koncu bom rekel le še - Se beremo!

PUST MARKOVCI, PTUJ IN CELJE

2009-02-26T14:45:00.006+01:00

Letos smo ga že pokopali - pusta namreč. Komaj čakam spet naslednje leto, ko pride pustni čas, da bodo ljudje zopet lahko sneli svoje maske in bodo vsaj tistih nekaj dni v letu, tisto kar so v resnici. Do takrat pa utrinki iz fašenka v Markovcih, Ptuja in Celja.

FEEL THE PAIN

2009-02-16T17:24:00.006+01:00

"Usedi se zraven," mi reče in postavi prazen kozarec pred mano. Iz napol praznega vrča, mi s svojimi starimi in zdelanimi rokami, v kozarec natoči rdeče vino. Usedem se poleg njega in nazdraviva. "Ah, ja, tako je to...., " poskuša začeti najin pogovor. Malo tišine, nato pa do dna izpije svoj kozarec in si natoči novega. "Veš mulo, življenje ni lahko!" Ob tem stavku pogledam v steno in izpijem svoj kozarec. Ponovno mi natoči. Najin pogovor nikakor ne more steči. Ne najdeva pravih besed, ki bi si jih izmenjala. Po nekaj trenutkih molka počasi nadaljuje: " Star sem že. Veliko sem že dal skozi. Vojno, trpljenje ljudi, delo,... Ne želim, da greš po mojih stopinjah, vendar zapolni si nekaj - boj se tistih, ki bodo nad tabo! Vihteli bodo svoj bič in tepli po tebi, dokler bodo lahko! Ni jim mar zate! Ti, pa nimaš kaj storiti. Na udarce se boš že navadil in kmalu te ne bodo več boleli. Ah, ja... Čez čas že pozabiš kako boli njihov bič in se ne sekiraš preveč. Vendar,... boli nekaj drugega veš mulo, nekaj drugega,..." mi na koncu pove z glasom bolečine. Izpije svoj kozarec, ga vrže na mizo, vstane in odide.
Gledam za njim in ni mi čisto jasno kaj mi je želel povedati. Morda pa tudi bolje, da ne vem... Izpijem svoj kozarec, ga postavim na mizo in tudi sam odidem, vendar v drugo smer.

BRALKI

2009-02-04T14:10:00.008+01:00

Med njima so minila že leta, desetletja, morda celo stoletja. Popolni tujki, ki ju združuje tisto, kar bo ostalo večno.

MOJ DAN

2009-01-30T10:53:00.008+01:00

Počasi se prebudim. Oh, kako bi še spal, vendar mi to čas ne dopušča. Skozi napol zagrnjeno okno vidim sonce. Hvala bogu. Sovražim deževne dni, ko že zjutraj padeš v depresijo. Kakšen dan bo danes? Dan kot vsak drug in bo podoben kot jajce jajcu ali se bom odmaknil od vsakdanjega rituala in bo nekaj posebnega? Ne verjamem. V tem času me čakajo vsakodnevne obveznosti in dnevi se ponavljajo. Kot, da je vsak dan isti. Le številke na koledarju so tiste, ki mi povedo, da sem preživel en dan več.
Kot vsako jutro me najprej čaka kopalnica. Zobje, britje, nato še tuš. Nato sledi zajtrk, pospravljanje postelje in nato učenje. Te stvari počnem že skoraj avtomatično. Kmalu pride čas za faks, nato še kosilo s prijatelji in zopet se vrnem v stanovanje. Sicer že malo utrujen, še malo posedim pred računalnikom in nato se končno odpravim v posteljo. Pred spanjem še prestavim NG koledar za en dan naprej, počasi zaspim in se pripravim na nov isti dan...

NEW YORK

2009-01-19T14:57:00.010+01:00

Ravno želim zadremati, ko nam na letalu razdelijo vstopne kartončke. Na zaslonu pred seboj v meniju izberem navodila, vzamem pisalo, na mizico pa si pripravim kartonček. Filmček, ki se začne vrteti pred menoj me najprej pouči, s kakšnim pisalom sploh lahko pišem, kako naj izgledajo določene črke in številke ter bog ne daj kaj popravljati, ker je potrebno vzeti nov listek in vse napisati na novo. Zanimivo! Ker je moja pisava oblikovno zelo "čitljiva" in bi verjetno porabil vse listke na letalu, sem to delo raje prepustil svoji punci. Vse lepo in prav, če slediš navodilom, vendar ni hudič, da se kdaj kaj ne zmotiš, narediš kakšno črto predaleč ali kaj podobnega in gremo po nov listek... Ko se nekako prebijeva skozi prvo stran, naju na drugi strani čakajo prav zanimiva vprašanja; če sem kdaj sodeloval s Hitlerjem, Bin Ladnom, če sem terorist, če imam takšne in drugačne namene... Zanimivo, kajti po vsem tem ameriškem perfekcionizmu sem že želel narediti križec pri tem, da bom organiziral teroristični napad... Po vseh zanimivih vprašanjih končno pridem do mesta, kjer želijo moj podpis in stvar je pri koncu. Na ekranu se mi začnejo predvajati ljudje vseh mogočih narodnosti, ki mi zaželijo: Dobrodošli v Ameriki! Seveda, dobrodošli v Ameriki...
Slab vtis o Ameriki se je torej začel že na letalu. Morda je k temu pripomoglo tudi, da že pred odhodom v ZDA nisem bil njihov privženec, o Američanih pa sem imel takšno mnenje, ki ga ima večina, ko gleda takšne in drugačne clipe na youtube ali na kakšnem drugem portalu.
Končno prispemo. Počasi se vijemo v koloni, da pridemo do okenca, kjer mi bodo odvzeli prstne odtise in me z web kamero fotografirali. Gledam okoli sebe, malo opazujem policiste, carinike in letališke uslužbence, ki se sprehajajo mimo nas. Predstavljal sem si vse bolj gestapovsko, vendar čedalje bolj ugotavljam, da so vsi prijazni. Še policist na kontroli je z nasmeškom na obrazu in med preverjanjem poskuša malo nasmejati turiste. Kaj takšnega nisem ravno vajen na teh kontrolah. Čez kotrolo nas torej spustijo brez problemov in naše popotovanje se lahko začne.
Ko smo se z avtobusom vozili do hotela, najprej nisem imel občutka, da sem v Ameriki. Zvečer, ko pa smo se sprehodili po ulicah in imaš direkten stik z ljudmi, pa se mi je zdelo vse kot v filmu. Znaki, avtomobili, zastava na vsakem koraku, policisti, razne trgovine, govorica ljudi... Vse je bilo filmsko. Zopet pa so me presenetili ljudje. Prijazni, predvsem pa komunikativni in bistveno bolj socialni kot Slovenci. Nikogar ni problema prositi za pomoč. Ko smo za pot vprašali policista, je bil zgleda tako vesel, da nam je povedal vse možne poti, povedal katera podzemna vozi, kateri avtobus, koliko časa imamo peš do tja, koliko z busom.... Presenetilo me je tudi, ko smo sredi ceste stali z zemljevidom v roki in pristopi starejša ženska in se nam takoj ponudi za pomoč. Kaj takšnega ne verjmem, da je moč pričakovati v naši domovini.
Začetni vtis o Ameriki se je torej spremenil v pozitivno smer. Prišlo je celo tako daleč, da sem si zaobljubil, da se v ZDA še vrnem. Rad bi še videl New York v poletnem času, seveda pa so v načrtu še tudi druga mesta. Upam, da bom lahko te želje kmalu uresničil....

Objavljam le nekaj fotografij, kajti vseh še niti nisem pregledal, kaj šele obdelal (priznam nisem imel volje). Je pa bistveno težje fotografirati, kot sem si na začetku predstavljal. Prizore, ki smo jih vajeni iz fotografij fotografskih mojstrov, ki so v tem mestu naredili res neponovljive fotografije, danes zapolnijo avtomobili in gruča ljudi, ki se sprehaja po cesti. Se pa strinjam, kar je rekel Gregor - dodaten čar je v svoj objektiv uloviti vso to množico in jo obrniti sebi v prid.

MALO TU MALO TAM

2009-01-05T17:02:00.005+01:00

Kako že gre tisti pregovor? Povsod je lepo a doma je najlepše?

POSLEDNJA OBJAVA

2008-12-26T12:26:00.007+01:00

Kot kaže sem za to leto zaključil z objavami. Užijte vsak dan starega leta, da boste v novo leto vstopili polni upanja, veselja in entuziazma! Lepo praznujte, naredite kakšno dobro fotografijo, po novem letu pa se zopet beremo in pišemo! Seveda pa vsem fotografom želim še dobro luč v letu 2009!

Čestitke voščim tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti! In ne pozabite izobesiti slovenske zastave!

V PRAVLJIČNI DEŽELI

2008-12-17T14:11:00.005+01:00

Tam na robu gozda stoji mala cerkvica. Čisto sama, obdana le s košatimi krošnjami dreves, ki so v tem letnem času klonile teži snega in povesila svoje veje. Želim priti bližje cerkvici, vendar se mi vsak korak vdre v sneg, kar mi zelo otežuje moj korak. Čez čas mi le uspe priti do nje. Prizor me spomne na zgodbice, ki so mi jih kot otroku brali in pripovedovali moji starši ter stari starši. Otroci so se izgubili v temnem gozdu in nato so prišli do male hiške, ki je stala sredi gozda. Skoraj podoben prizor sem imel pred seboj. Malo se še sprehodim okoli nje in na njeni desni strani zagledam prizore različnih oblik, dodaten čar pa jim doda še sneg. Sprehodim se med njimi in resnično se počutim, kot da sem v pravljici.

EROTIČNI SEJEM V CELJU 2008 - SEJEM EROTIKA 69

2008-12-06T10:17:00.011+01:00

Ograjena pot nas vodi do blagajne. Vrsta na blagajni. Varnostni pregled na vhodu. Vse to daje vsaj navidezni vtis večje organiziranosti kot lansko leto. Vstopimo v halo. Prostor je bistveno večji kot lani, odri so večji, tudi razstavljavcev je več, hostese se sprehajajo med obiskovalci, več je gostinske ponudbe... Iz tega vidika so se letos res bolje potrudili.
Kar pa zadeva samih showov pa je princip isti kot lani - glasba na odru naznani nov show, vsi obiskovalci hitijo pred oder, da bi dobili kar se da najboljše mesto. Mesta ob ograji so polna v trenutku in če se za sekundo obotavljalaš lahko pozabiš na fotografiranje. Iz ure v uro pa je bilo tudi vse več ljudi in vse težje si našel primeren prostor.
Skratka, če potegnem črto - organizacija je boljša kot lani, vseeno pa sem pogrešal malo več dogajanja na stojnicah, ki bi pritegnilo večje št. ljudi in ne bi bilo vse centralizirano le na glavne odre. Malo pa sem bil tudi razočaran nad showi - nekaj nastopajočih je bilo istih kot lani, sami nastopi pa so mi bili lansko leto bolj všeč.

SKRIVNOSTNA

2008-11-27T12:19:00.004+01:00

Vidim le njene ustnice. Tako rdeče žarijo, njena koža je gladka in nežna. Rad bi videl še njene oči pa jih žal ne morem.... Sprašujem se, kdo za vraga je skrivnostno dekle pod tem klobukom? Ne vem, ali bom kdaj sploh izvedel...

CERKEV

2008-11-19T14:38:00.009+01:00

Mogočne in nakičene ali puste in malo večje kot kakšna uta. Ne glede na obliko in velikost uživajo isto spoštovanje in imajo isti pomen. Ko odpreš njihova vrata stopiš v nov svet. V svet, kjer se verniki povežejo s svojim Gospodom. To so trenutki, ko se ljudje zamislijo o svojem življenju, svojih dejanjih, pomislijo na svoje najbližje... Vsak ima svoje misli in svoje želje. Nekateri ga prosijo odpuščanja, drugi prosijo za boljše življenje, spet tretji nemo obsedijo. Po premisleku in pogovoru z njim se odpravijo ven. Odidejo z očiščenimi dušami, polni upanja, morda samozavestnejši. In to vse do takrat, dokler se zopet vrnejo...

KUBA - DEŽELA PRIJAZNIH LJUDI

2008-11-05T14:18:00.004+01:00

Torej še zadnjič nekaj nekaj utrinkov iz Kube, potem pa dokončno zaključim to poglavje. S to predstavitvijo sem se predstavil na 3. digitalni projekciji članov Df Svit, ki smo jo imeli v sklopu meseca fotografije v Mestnem kinu Metropol

VESNA

2008-10-21T13:43:00.004+02:00

Disk se kmalu napolni in nato se je potrebno znebiti vsega nepotrebnega. Pri čiščenju pa sem naletel na fotografije, ki sva jih posnela z Vesno že poleti, vendar sem jih malomarno pustil pri miru. Bilo mi jih je škoda zavreči, zato sem jih importiral v Lightroom in nastalo je naslednje:

SENCE - ODRAZ NAŠE NOTRANJOSTI

2008-10-16T14:01:00.007+02:00

Hodim po mestu. Na nedeljo, okoli pol osmih zjutraj, je mesto vse prej kot živo. Tu in tam gre mimo mene kakšen starejši gospod ali starejša gospa, vidim tudi nekaj skupinic, ki se že odpravljajo k maši. Čeprav hodijo vsak v svojem tempu in vsak v svojo smer, imajo nekaj skupnega. Vsi imajo svojo senco. Hodi poleg njih, se dotika njihovih čevljev in stopi, kamor stopijo oni. V senci se sicer skrije in na soncu zopet pokaže, vendar nikoli zares ne izgine. Vsi jo imamo. Takšno ali drugčno. Spremlja nas na ulici, v stanovanju, službi,... Ne moremo se je otresti. Senca je naš drugi jaz, ki se je do smrti ne bomo znebili. Včasih je izrazitejša, včasih prevlada nad našim notranjim egom, včasih pa je tiha in je sploh ne opazimo. Na plan pride le, kadar misli, da je to potrebno. In velikokrat na to ne moremo vplivati. Vzame si nas, mi pa se ne moremo upreti. Včasih niti ne vemo, da si nas lasti.

Verjetno si mislite, da so to le moje prazne besede. Pa ste že kdaj pogledali v svojo senco, ko ste se sprehajali po ulici? In morda takrat, ko ste ste se z nekom srečali in sta se vajini senci prepletli? Verjetno že. Vsaj kot otrok ste se radi igrali z vašo podobo na cesti ali steni. Kaj pa vašo senco, ki jo nosite vedno s seboj? Vaš drugi jaz. Jo poznate?

EX TEMPORE - "CELJE SKOZI OČI FOTOGRAFOV"

2008-10-15T15:32:00.002+02:00

3. DIGITALNA PROJEKCIJA ČLANOV DF SVIT

2008-10-09T10:22:00.003+02:00

EX - TEPMORE "CELJE SKOZI OČI FOTOGRAFOV”

2008-10-07T10:34:00.005+02:00

Vse fotografske navdušence vabim, da se udeležite Ex-tempora ”Celje skozi oči fotografov”, ki ga prireja Df Svit v sklopu meseca fotografije Celje 2008. Ex-tempore traja od 4.10 do 12. 10. Več o samem natečaju pa na naslednji povezavi: http://www.df-svit.si/img/exc2008.pdf

Vem, da vas je na ZSFB kar nekaj Celjanov, tako da razdalja ne bo problem, ostale pa kljub temu, da prihajate iz raznih koncev Slovenije vabim, da pridete v Celje in ga spoznate skozi fotografski objektiv.

Dovolite, da vas na tem mestu povabim še na 3. digitalno predstavitev članov Df Svit, ki bo v petek, 10.10. 2008 ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol. Letos se bo predstavilo kar 19 avtorjev.

Celoten program pa je objavljen na: http://www.df-svit.si/celje2008.html ali na spodnji fotografiji

MARIBOR

2008-10-01T13:36:00.004+02:00

Maribor v mojih očeh