petek, 13. marec 2009

POGREŠAM

Dober mesec je že od tega, ko me je Mankica "pofočkala" na svojem blogu. Gre za blogovsko verigo, kjer vsak, ki je bil izbran od nekoga, napiše kaj najbolj pogreša. Kar nekaj časa sem premišljeval in na koncu sem se določil takole (naj povem, da je vrstni red naključen in ne gre po pomembnosti):

1. Pogrešam hribe. Včasih sem se večkrat, predvsem s kolesom pa tudi peš, odpravil nekam tja daleč stran od doma. Dalo mi je občutek, da zmorem nekaj več, iskal sem svoje meje sposobnosti, tudi splošno počutje in razmišljanje je bilo popolnoma drugačno....


2. Kolesarjenje. Predvsem se navezuje na prvo točko, ko smo s kolesi divjali po brezpotjih, danes pa so to žal le še spomini na tiste čase. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne kolesarim več, s tem, ko pa sem kolo postavil v kot, pa sem izgubil tudi velik del sebe...


3. Morje. Dnevi ko lahko uživaš, si načrtuješ dan tako kot si sam želiš, lahko si v gužvi z ostalimi turisti, lahko pa se odmakneš nekam tja na samo.


4. V miru spiti kakšno pivo s starimi prijatelji, zraven pojest kakšen čevapčič in poslušati dobro glasbo



5. Njega in še dva stara starša

6. Potovanja na drug konec sveta


Moja zadnja dolžnost pa je, da pofočkam še ostale, ki bodo nadaljevali to verigo: Andrej, Jošt, Kobra, Gregor - sicer je že bil pofočkan, ampak kolikor vem še ni izpolnil svoje dolžnosti :) in cinični otrok

nedelja, 08. marec 2009

2. OBLETNICA MOJEGA BLOGA

Kako hitro čas beži, človek pa z leti postaja vedno skleroznejši. Včeraj sem namreč praznoval drugi rojstni dan mojega bolga, pa sem na to čisto pozabil. Pravijo, da bolje prepozno kot nikoli, zato sem se odločil, da kljub enodnevni zamudi objavim kratek post. Lansko leto sem podrobneje obrazložil zakaj sem začel blogat in kakšen je moj princip. Tega principa se držim še danes in se od takrat praktično ni nič spremenilo. 1x tedensko poskušam objaviti kakšen post, ki ga kombiniram s fotografijo in besedo. Tudi v prihodnje se želim držati tega načela. Je bilo pa to leto na mojem blogu kar pestro. Opazil sem, da se je v primerjavi s prvim letom povečalo št. komentarjev, za kar se vam, dragi bralci in bralke, iskreno zahvaljujem! Vesel sem, če na objavo dobim kakšno repliko in kakšno stvar v komentarjih še podrobneje pokomentiramo, vesel pa sem seveda tudi vsake konstruktivne kritike. Tako vas na tem mestu zopet izzivam in vas prosim, da malo poveste svoje mnenje o mojem blogu. Kaj vas moti, kaj vam je všeč,...

Upam, da boste še naprej moji zvesti bralci in na koncu bom rekel le še - Se beremo!