ODREŠITEV

Zadnja možnost...

P.s.: Zgolj naključje, da je na ravno mojo stoto objavo takšna morbidna tema. Jaz ne odhajam nikamor :)

VRTAVKE

"In vendar se vrti!" - Galileo Galilei

FOTOGRAFIRANJE Z LISO

"Zdravo! Kaj te lahko malo zmotiva?" Nekako takole se je glasil prvi stavek, ko sva s punco pristopila do Lise, ko je ravno takrat pred blokom v Portorožu trenirala svojo točko za nastop. Malo naju začudeno pogleda in pove, da zna bolj malo slovensko. Pogovor smo tako nadaljevali v angleščini. S punco nisva ovinkarila in sva jo takoj vprašala, če bi se bila pripravljena fotografirat. Takoj je rekla da, dogovorili smo se za termin in lokacijo in nastale so naslednje fotografije

Naj povem, da Lisa prihaja iz Švedske in je bila v Sloveniji pol leta na izmenjavi študentov. Nekaj let se že ukvarja s flairingom in je letos tudi postala državna prvakinja Švedske v svoji kategoriji.

REVIJA BORILNIH VEŠČIN - MARIBOR, 30.5.2009

Borilne veščine - umetnost bojevanja

PRIHAJAM K TEBI - FOTOGRAFIJA LETA 2008 V SPLETNI GALERIJI E-FOTOGRAFIJA

Dnevi po njegovi smrti so bili zelo težki. Vsak jih je sicer doživljal po svoje, vendar nikomur ni bilo lahko. Najtežje pa je vsekakor bilo za staro mamo. Dan je bil enak dnevu, čas pa nikakor ni mogel zaceliti rane. Tako smo jo večkrat obiskovali in jo s pogovorom poskušali malo razvedriti in misli preusmeriti drugam. Kakšen mesec po njegovi smrti sem se k mami odpravil s fotoaparatom. Namen seveda ni bil narediti dobre fotografije, temveč ji vsaj malo popestriti nedeljsko popoldne. Posnetke sem nato prenesel na računalnik in jih malo analiziral. Zmotilo me je dosti predmetov na nočni omarici, tudi mamine poze mi niso bile všeč. Raje sem ugasnil računalnik in se usedel za knjige. Seveda mi fotografska žilica ni dala miru in ves čas sem razmišljal, kako bi lahko fotografije naredil bolje, da bi imele neko zgodbo in odražale neke emocije. V roke sem vzel listič papirja in začel risati skice. Kmalu pa se mi utrne ideja. Ker imam dve levi roki, je ideja na papirju izgledala katastrofalno, vendar podoba v glavi je bila popolnejša. Naslednje dopoldne sem kar iz kartona izdelal usmerjevalnik žarkov, vzel celotno opremo in se odpravil k mami. Najprej sem vse, kar me je motilo pospravil iz nočne omarice, spustil roleto na oknu in pripravil bliskavici. Fotoaparat na stativ in vse je bilo pripravljeno. Poklical sem mamo in ji pokazal kako naj se uleže. Nekaj poskusnih posnetkov zaradi svetlobe in postavitve bliskavic, nato pa se je začelo. Ker sem fotografiral kar nekaj časa, je mama zaspala, zato se mi nikamor ni mudilo.
Doma na računalniku pa sem začel dodajati še finese. Fotografija na ekranu, se je počasi začela približevati podobi v glavi. Še nekaj popravkov s čopičem in fotografija je bila počasi končana. Najprej sem jo samo gledal. Nisem vedel kaj sem sploh naredil. Zame je bila fotografija dobesedno živa, imel sem občutek, kot da je ata zraven mene in opazuje kaj počnem. Dobil sem kurjo kožo. Pa ne zaradi tega, ker bi fotografija bila popolna, saj je, roko na srce, daleč od perfekcije, temveč zaradi zgodbe, ki je en mesec po atovi smrti, imela zame še tako velik vpliv. Doma si fotografije nisem upal pokazati. Odnesel sem jo v društvo, kjer je naletela na pozitivne kritike. Naslednji dan pa sem jo objavil na različnih portalih. Na dveh je postala fotografija tedna, na 1x pa je bila najpopularnejša fotografija dneva.


Pred nekaj dnevi pa sem tudi izvedel, da je ta fotografija postala tudi fotografija leta 2008 v spletni Galeriji e-Fotografija. Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim vsem registriranim uporabnikom, da so glasovali za njo in pripomogli, da je ta fotografija postala najboljša v letu 2008. Zahvala gre seveda tudi strokovni žiriji, ki je prav tako izbrala to fotografijo. Resnično sem vesel, saj ima fotografija, kot sem že omenil zgoraj, zame zelo poseben pomen.

AKT - NEPRECENJLJIVOST ČLOVEŠTVA I

Golo telo je zagotovo nekaj najbolj neprecenljivga.  Predstavlja lahko svobodo, neutesnjenost, umetnost, lahko pa izraža ranljivost, neokusnost in v nekaterih primerih tudi ponižanje. Seveda je od vsakega posameznika odvisno katere lastnosti so mu bližje in kako dojema goloto. 

Večkrat preberem o idealih človeškega telesa. Ob raznih naslovih časopisnih člankov, kot npr: 10 korakov do popolnega telesa, Ustvarite si popolno telo....,  se večkrat sprašujem, kaj sploh je idealno človeško telo? V zgodovini so ideal predstavljale obline na telesu, danes pa mora biti popolno telo suho, mišičasto in čim manj odvečnih oblin. Vendar so to res ideali ali je to le trend današnje družbe? Trend, ki se skozi zgodovino spreminja? Na to vprašanje si odgovorite sami, vendar dejstvo je nekaj - vsi ki so izven trenutnega trenda, ki ga družba zahteva, so lahko zaradi tega odrinjeni od ostalih "povprečnežev", kar pa vpliva tudi na razmišljanje posameznika in ta posameznik začne stremeti k idelau - želi se torej pridružiti ostali skupini "povprečnežev". Želi postati takšen, kakršen ideal od njega zahteva družba, pozablja pa, da je ravno ta njegova slabost, se pravi, da ne pripada idealu, njegova odlika, ki ga dela drugačnega in edinstvenega! Ne sramujmo se torej svojega telesa, tudi če ni "popolno"!

  

VELIKONOČNA SPEEDWAY DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO MLADINCEV, KRŠKO - 12.4.2009

Tekmovalci se pripeljejo na svoja štartna mesta. Zasliši se hrumenje motorjev in vsi že nestrpno čakamo na štart. Štartna vrv se dvigne in gas! 120 km/h po ravnini in 80km/h v ovinek. Ni kaj, fantje so za svoja leta zelo pogumni! Zanimiv in adrenalinski šport, vendar sem se odločil, da bom raje ostal kar pri fotografiranju.